Babilonska matematika se je razvila zaradi potreb administracije in merjenja zemljišč. Imeli so omejeno količino rodovitne zemlje, zato je morala biti natančno zmerjena, da so jo lahko najbolje izrabili. Niso bile le trikotne oblike parcel, nekatere so bile tudi nepravilnih oblik. V ta namen so morali računati z nepravilnimi oblikami, da so na koncu podali enako vsoto, kot celotno ozemlje.
Uporabljali so šestdesetiški sistem. Objavljenih je več teorij zakaj prav 60-tiški sistem. Prva teorija temelji na podatku, da je bil enakokraki trikotnik osnova geometrije straih Indijcev. Vsi trije koti enakokrakega trikotnika merijo 60°. Če ga delimo z 10, postane 6 osnova. V krogu pa je 60 takih osnovnih enot, kar postane še dodaten razlog, da izberemo 60 za bazo. (Vendar ta dokaz skoraj nasprotuje samemu sebi, saj predpostavlja, da je 10 osnova za deljenje!)
        Druga teorija je veliko bolj poljudna, ter trdi, da lahko vsak človek z uporabo vseh prstov - na rokah in nogah - šteje do šestdeset. Pri tem upošteva, da je vsak prst (tudi palec) sestavljen iz treh členkov.
        Druge teorije temeljijo na podlagi, da pri štetju sodeluje več ljudi (dva ali več), pri čemer ima eden za bazo 10, drugi 5...
        Znali so seštevati, odštevati, deliti in množiti. Pri deljenju so uporabljali obratne vrednosti, ki so jih imeli napisane na glinenih ploščah. Na podobnih ploščah so imeli napisane tudi različne vrednosti množenja, deljenja.
        Iz zapisov starih Indijcev ni razbrati sistematičnih formul za reševanje matematičnih problemov. Če to drži, so morali imeti popolnoma drugače definirana govorna navodila.
        Znali so reševati, linearne, kvadratne, kubične neenačbe z eno ali več spremenljivkami. Vzroki za računanje vseh teh enačb so pri računanju volumna različnih objektov, ki so jih gradili. Njihovi matematiki so morali dokaj hitro in natančno podati oceno (izračunati) koliko material bodo potrebovali, koliko delavcev bodo potrebovali za koliko dni...
        Stari Indijci so že uporabljali Pitagorov teorem, čeprav naj bi le-tega dognal Pitagora šele za časa Grkov. Stari Indijci so uporabljali pravzaprav le dokaz za Pitagorov teorem. Uporabljali so za izračun korenov danih števil. Te izračunane korene so zapisovali v znane Yale tabele.
        Poleg Yale tabel je znanih še dvoje tabel, Susove tabele in Tell Dhibayi tabela. Suseva tabela se ukvarja s problemom središča očrtanega kroga pri trikotniku (trikotnik s stranicami npr.: 50,50,6). Tell Dhibayi tabela vsebuje rešitev problema iskanja stranic trikotnika, pri čemer poznamo ploščino (npr 0;45) in je njegova diagonalna stranica npr 1;15.

povezava

AVTOR: Katarina Grabar in Kaja Steinbuch

POVZETEK
Članek vsubuje kratko zgodovino z mitologijo. Trdita, da je staroindijska matematika usmerjena pretežno aritmetično-algebrajsko. Matematiki starih Indijcev je omogočilo bistven napredek to, da so Indijci že v prvih stoletjih našega štetja razvili posebna znamenja - števke (cifre) - od 0 do 9 svojega desetiškega sistema. Omenjata knjigi "Siddhantas" in   "Surja",  vsebujejo predvsem astronomijo, tabele sinusov (jya),  obravnavajo epicikle in šestdesetiške ulomke. Dosežke iz dela "Siddhantas" so sistematično razlagale in razširjale šole indijskih matematikov. V nadaljevanju opisujeta njihov način množenja, omenjata večje matematike (5. stoletje pr. n. š.: Ariabhata (rojen leta 476), Brahmagupta (rojen leta 598), Mahavira (sredi 9. stoletja) in Bhaskara (rojen leta 1114)), vendar jih samo naštevata. Opisujeta tudi Diofantske enačbe, ki so jih poznali že Indijci, ter  opisujeta kako so jo uporabljali.Omenjata tudi število Õ ter približek, ki so ga uporabljali, staroegiptovski trikotnik, ki je splošni dokaz za Pitagorev izrek.
Stran je poljudna in internetna objava seminarske naloge.

povezava
AVTOR: Ni naveden
POVZETEK
Članek je osredotočen le na babilonski način pisanja števil, računanja z njimi, ter nekaj vaj iz računanja.

povezava
AVTOR: Listar
POVZETEK
Celoten članek je razdeljen na več delov. V prvem delu je podroben opis zgodovine do Saragona II. Drugi del posveča sumerski in babilonski znanosti, ki je razdelejn na 9 podpoglavij. V njih opisuje njihovo pisavo, slovarje, teologijo, geografijo, začetke naravoslovja, medicine, farmakologije. V zadnjem delu opisuje matematiko. Trdi, da je babilonska matematika v nekaterih pogledih popolnoma drugačna kot so jo poznali grki in kot jo poznamo danes. Razvila se je na podlagi potrebe merjenja zemljišč in potreb administracije.  Kljub temu, da so stari Indijci imeli razvit matematični sistem, avtor trdi,  da niso imeli sistematičnih formul oziroma, da so bili govorni ukazi veliko bolj določeni, kot lahko razberemo iz zapisov.
Avtor članek zaključuje z astronomijo, ki ji namenja, kar precej pozornosti.

povezava
AVTOR: J. G. Ghevarughese
POVZETEK
Objava je povzetek članka zgoraj navedenega Ghevarughese, ki trdi, da so na grško matematiko vplivala dognanja Egipčanov in Mezopotamcev. Zgodnja dognanja o matematiki v Egiptu in Mezopotamiji samo omenja, ter potem nadaljuje članek s priporočljivimi principi učenja otrok matematike.

povezava
AVTOR: ni naveden
POVZETEK
Kartka zgodovina. Članek nadaljuje z navedbo in podrobnejšim opisom matematičnih dognanj starih Indijcev. Opisuje njihov šestdesetiški sistem, kako so šteli čas, kako so množili, in kako delili s pomočjo obratnih vrednosti. Opisuje tabele obratnih vrednosti ter kje so imele te tabele „luknje" (1/7, 1/13, ...). Opisuje kakšne vrste enačb so znali reševati, ter da so poznali Pitagorev izrek oz. dokaz za Pitagorev izrek. V nadeljevanju članka se podrobneje posveča vsem zgoraj naštetim temam.

povezava
AVTOR: Ni naveden
POVZETEK
Članek je razdeljen na več poglavij. Prvo poglavje vsebuje podrobnejšo zgodovino in dogajanje na tem ozemlju. V drugem opisuje njihovo civilizacijo.  V poglavji Babilonska matematika opisuje glavne matematike ter kako so se njihovi zapisi ohranili do današnjih dni. Celo poglavje posveti tudi njihovemu zapisu števil, decimalnih števil, ulomkov ter računanju z njimi. V poglavju Babilonska algebra podrobneje opisuje njihove glavne dosežke (kvadratni koren, reševanje kvadratnih, kubičnih enačb, linearnih enačb z dvema neznankama, dokaz za pitagorev teorem...).
V zadnjem poglavju podrobno opiše še dosežke pri geometriji (merjenje kroga, računanje volumna).  Vsak predstavljen dosežek je opremljen s primeri, na koncu članka pa je priloženo še nekaj vaj z rešitvami, ki obsegajo vse zgoraj naštete teme.

povezava
AVTOR
POVZETEK
Seznam referenc in možnega gradiva na temo starih Indijcev.